Varno in zdravo opravljanje dela na domu

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot delo na domu šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Delo od doma je izmed prožnejših oblik zaposlitve, ki se zaradi digitalizacije poslovnih procesov in razvoja tehnologije vse bolj množično uveljavlja. V teh dneh pa je razlog za množično odrejanje dela na domu predvsem epidemiološka situacija v Sloveniji, ki je podlaga za odreditev dela od doma na podlagi 169. člena ZDR-1. Omenjeni člen določa, da se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, ki je določen s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, v izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. Takšna možnost delodajalca je omejena le za čas trajanja takšnih okoliščin.


Jedro prispevka je pregled obveznosti delodajalca v primeru, ko se odloči za odreditev opravljanja dela od doma, ki je v trenutni fazi pozitiven vsaj s treh vidikov:

  1. pripomore k zajezitvi širjenja koronavirusa in obenem obvaruje osebe, ki ostajajo doma, ter njihove najbližje pred potencialnimi okužbami,
  2. omogoča delavcem, da tudi v času, ko niso neposredno prisotni v prostorih delodajalca, opravljajo delo v drugih prostorih in so upravičeni do izplačila plače in  
  3. pomaga delodajalcu, da tudi v času, ko je upad prometa občuten, ohrani določen obseg poslovanja, obenem pa si nekoliko zniža stroške dela.


Na kaj vse mora biti delodajalec pozoren, ko se odloči za odrejanje dela na domu?


a) Odrejanje dela na domu


Odredba mora biti pisna in mora vsebovati določene sestavine kot so navedba delavca, ki se mu odredi delo od doma, določitev dela, ki ga bo opravljal, kakšna so povračila stroškov v zvezi z delom in smiselno podobno. Delodajalci, ki se odločijo za odrejanje dela na domu, morajo temu primerno sprejeti tudi ustrezne interne akte, znotraj katerih določijo potrebne pogoje za opravljanje tovrstnega dela.

Ne glede na posebne dogovore delodajalec ne sme pozabiti, da ima delavec, ki opravlja delo na domu, enake pravice kot delavec, ki opravlja delo v poslovnih prostorih delodajalca. Delavec, ki dela na domu, je tako upravičen do povračila stroškov za prehrano, če dela vsaj štiri ure dnevno, pripada pa mu tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev. Delavcu pa na drugi strani ne pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, saj na delo ne prihaja v prostore delodajalca in mu tovrstni stroški ne nastanejo.


b) Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na domu


Pomembno je, da je okolje, v katerem delavec opravlja delo na domu, varno. Pravilna določitev kraja oziroma prostorov dela je torej izjemno pomembno predvsem z vidika predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu.

ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu, pri čemer specialni Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) nadalje določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na vrsto dela delovno mesto ali kraj, kjer delavec opravlja delo. Za dosego tega namena je delodajalec dolžan izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Delodajalec pri tem nikakor ne sme pozabiti na varovane kategorije delavcev, ki jim je potrebno nameniti posebno skrb.

Delodajalec je dolžan zagotoviti, da sta delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu, pri čemer se zaradi odrejanja dela na domu spreminjajo okoliščine delovnega mesta, na katerem delavec običajno opravlja delo za delodajalca. Navedeno pomeni, da mora delodajalec med drugim opraviti tudi ogled delovnega mesta na domu ter poskrbeti tudi za ustrezno prilagoditev izjave o varnosti z oceno tveganja, znotraj katere sprejme potrebne ukrepe za delo na domu. Razumljivo je, da v primeru izrednih razmer, ko delodajalec na hitro odredi drugo delo ali delo na domu, morda v tistem trenutku ne bo uspel izvesti vseh predpisanih ukrepov na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela, vendar to kljub temu ostaja njegova dolžnost. Najmanj kar lahko delodajalec v dani situaciji naredi je, da delavce seznani z ustreznimi navodili, ki vključujejo napotke glede prilagoditve delovnega okolja na način, ki delavcu omogoča varno in zdravo delo od doma, nato pa na način, ki je v danih razmerah izvedljiv, tudi preveri njihovo upoštevanje.


Delodajalec je torej tisti, ki je dolžan sprejeti ukrepe, ki bodo zmanjšali izpostavljenost delavcev na najmanjšo možno raven okužbe s koronavirusom, na drugi pa strani pa morajo tudi delavci ravnati samozaščitno. Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji torej ukrepi, ki jih delodajalec izvaja na podlagi predhodno sprejetega internega akta, izjave o varnosti z oceno tveganja, v večini primerov ne bodo več zadostovali. Posledično morajo delodajalci sprejeti in skrbno izvajati številne dodatne ukrepe, kot so preventivni ukrepi ter delovne in proizvajalne metode, ki zagotavljajo izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu. Cilj uvedenih dodatnih ukrepov bo torej v prvi vrsti ta, da se delavcem na vseh organizacijskih ravneh in v največji možni meri, zagotavlja varno in zdravo delo v danih okoliščinah, pri čemer morajo delodajalci za zasledovanje tega cilja slediti navodilom na državni in lokalni ravni.

Delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev in delavcem ne zagotavlja varnih delovnih pogojev pri delu na domu, se kaznuje z globo od 1.500 do 4.000 EUR, pri čemer je globa nekoliko nižja za manjše delodajalce. Predvidena je tudi globa od 150 do 1.000 EUR za odgovorno osebo delodajalca.


c) Obvestilo Inšpektoratu za delo o nameravanem delu na domu


Kot zadnje dejanje pred dejanskim opravljanjem dela na domu, je smiselno upoštevanje 68. člena ZDR-1, ki določa obveznost delodajalca, da o nameravanem organiziranju dela na domu pisno obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Vsebina in oblika obvestila nista strogo določeni, obstajajo pa določene usmeritve Inšpektorata za delo kateri podatki so relevantni za umestitev vanj.   

Inšpektor za delo lahko tudi prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu:

  • če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu ali za življenjsko in delovno okolje, v katerem se delo opravlja ter
  • v primerih, ko gre za dela, ki se v skladu z 72. členom ZDR-1 ne smejo opravljati kot delo na domu.

Delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev in pred začetkom dela delavca, opusti dolžnost obveščanja inšpekcije za delo o nameravanem organiziranju dela na domu, se kaznuje z globo od 750 do 1.500 EUR, pri čemer je globa nekoliko nižja za manjše delodajalce. Predvidena je tudi globa od 100 do 800 EUR za odgovorno osebo delodajalca.


Obstaja seveda široka paleta možnosti, ko bo dejavnost delodajalca takšna, da odrejanje dela na domu enostavno ne bo prišlo v poštev. V tem primeru poznamo tudi ukrep odrejanja čakanja na delo na domu, ki ni predmet obravnave tega prispevka. Delavec se lahko v vmesnem času z delodajalcem dogovori tudi za koriščenje rednega letnega dopusta oziroma se na drugi strani delodajalec, z upoštevanjem določenih pogojev, odloči za odreditev kolektivnega dopusta. Seveda je možnih ukrepov še precej več, zato je pred dokončnim sprejemom le-teh priporočljivo, da se o tem posvetujete s strokovnjakom. Konkretne situacije delodajalcev je namreč potrebno obravnavati individualno.

Naš strokovni kolektiv vam je med delovnim časom še naprej na voljo za vsa vaša vprašanja.
Več o ogledu delovnega mesta ob opravljanju dela na domu si lahko preberete tukaj.

Pripravila: Lea Stopar, mag. prav.

Share on facebook
Facebook
Share on google
Google+
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn

Sorodne objave

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to Top